Vodja estonske zunanje obveščevalne službe Kaupo Rosin je ponovil, da Rusija trenutno ne kaže znakov priprav na napad na baltske države in se izogiba konfliktom z Natom, pri čemer nadzoruje poti vojaškega letalstva. Izjavil je tudi, da Rusija trenutno ni usmerjena v napad na države Nata.

»Gazprom« je opozoril, da se zaloge plina v podzemnih skladiščih v Evropi hitro zmanjšujejo, še posebej v baltskih državah, kjer je situacija »izjemno zapletena«. Med novoletnimi prazniki je bila v Evropi zabeležena rekordna poraba plina iz podzemnih skladišč. Do 25. decembra je v evropskih skladiščih ostalo 66,3 milijarde kubičnih metrov plina, kar je 9,9 milijarde manj kot v istem obdobju lani. Najbolj kritično je v Nemčiji, kjer je raven napolnjenosti skladišč padla pod 60 odstotkov.

Med pogovori v Berlinu sta ZDA in Ukrajina dosegli kompromis glede varnostnih jamstev. Zelenski je izrazil pripravljenost opustiti prizadevanja za vstop Ukrajine v NATO in namesto tega išče močna varnostna jamstva. Ukrajina naj bi si prizadevala za pridobivanje časa v mirovnih pogajanjih, medtem ko čaka na gospodarski propad Rusije. Rusija naj bi imela dva cilja: uničiti ukrajinsko suverenost ali pa ustvariti soodvisnost.

Zunanji ministri držav EU bodo razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji in na črni seznam uvrstili 40 tankerjev, ki naj bi prevažali rusko nafto, je dejala vodja diplomacije EU Kaja Kallas. Evropska unija namerava omejiti transport ruske nafte z razširitvijo črnega seznama, kar je prvi takšen ukrep od začetka posebne operacije v Ukrajini.

Nova nacionalna varnostna strategija Trumpove administracije je presenetila z napovedjo o skorajšnjem izbrisu civilizacije v Evropi v naslednjih 20 letih. Scott Ritter pa trdi, da strategija označuje prelomnico v ameriški zunanji politiki, saj naj bi se opustila ideja o ruski grožnji in širitvi Nata. Baltske države so medtem vodilne v Evropi pri ponovni uvedbi naborništva in povečanju obrambne pripravljenosti.

Evropske države se vse bolj zavedajo, da bo Ukrajina verjetno morala sprejeti ozemeljske koncesije za končanje konflikta z Rusijo, poroča španski časnik El País. Med državami, ki najbolj nasprotujejo takšnemu izidu, so baltske države in Poljska.

Baltske države so vodilne v Evropi pri pospeševanju obrambne pripravljenosti zaradi nadaljevanja posredniške vojne v Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal novo obliko prostovoljnega služenja vojaškega roka za 18-letnike, kar kaže na naraščajoče prizadevanje evropskih držav za krepitev obrambnih zmogljivosti.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je zanikala, da bi Poljsko in baltske države obtožila soodgovornosti za izbruh vojne v Ukrajini. Poudarila je, da krivda leži na vseh, vključno z njo samo, ker so prizadevanja za preprečitev konflikta odpovedala.

Angela Merkel je ponovila, da ni mogla preprečiti vojne v Ukrajini, in poudarila, da so interpretacije, ki ji pripisujejo krivdo Poljski in baltskim državam v njeni avtobiografiji, neresnične.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Belgijski premier Bart de Wever bi lahko kralju Filipu predlagal odstop zaradi nezmožnosti uskladitve zveznega proračuna za leto 2026. Spor se nanaša na 10 milijard evrov vreden proračun, ki vključuje tudi milijardo evrov pomoči Ukrajini. Vlada ne more doseči dogovora o proračunu, kar ogroža stabilnost vlade.

Evropska unija je preko Evropskega instrumenta za povezovanje infrastrukture (EISI) namenila dodatnih 295,5 milijona evrov za projekt Rail Baltica, ki bo povezoval baltske države. Centralni koordinator projekta, AS RB Rail, je podpisal sporazum o sofinanciranju, s katerim se bo pospešila realizacija železniške povezave evropske širine.

Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija kmalu razkrila novo orožje, katerega testiranje poteka uspešno. Prav tako je dejal, da bo Rusija okrepila svojo zračno obrambo, če bodo ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk. Kremelj je poudaril, da duh srečanja Trump-Putin še živi, medtem ko so pogovori s Kijevom prekinjeni.

Kreml je javno podprl nedavno analizo Angele Merkel, v kateri ta krivi Poljsko in baltske države za neuspeh dialoga z Vladimirjem Putinom pred vojno v Ukrajini. Po mnenju Kremlja naj bi te države namerno izzivale konflikte.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, ki naj bi baltske države in Poljsko obtoževale soodgovornosti za rusko agresijo na Ukrajino, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Politični predstavniki so Merklove besede označili za "nekažnjive" in "nepravilne", izražajoč ogorčenje nad poskusom prelaganja odgovornosti za vojno.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je bila deležna kritik, ker je dejala, da so Poljska in baltske države delno krive za rusko invazijo na Ukrajino. Obtožila jih je, da so leta 2021 blokirale dialog EU z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar naj bi pospešilo stopnjevanje.

Angela Merkel je izjavila, da je pandemija COVID-19 vplivala na odločitev Vladimirja Putina, da napade Ukrajino. Poleg tega je ponovila, da so Poljska in baltske države blokirale pogovore s Putinom, da bi preprečile vojno v Ukrajini.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Poljska, Finska in baltske države naj bi se pripravljale na izgradnjo močvirnatih obrambnih linij ob svojih mejah z Rusijo in Belorusijo, kar naj bi služilo kot ovira za oklepna vozila. Projekt naj bi bil delno namenjen pridobivanju sredstev EU pod pretvezo ruske grožnje. Medtem pa švedska levica svari pred podcenjevanjem grožnje, ki jo predstavlja Rusija, in poziva k robustni obrambi Evrope pred vsemi velikimi silami, vključno z ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na Valdajskem diskusijskem klubu v Sočiju zanikal načrte o napadu na NATO in označil razprave o ruski agresiji proti Zahodu za neutemeljene. Poudaril je, da Rusija ne želi napasti Nata in da Zahod izkorišča percepcijo ruske grožnje za krepitev lastne moči. Kritiziral je tudi zahodno cenzuro mnenj in spomnil, da ta ni delovala niti v Sovjetski zvezi.

Baltske države pozivajo Evropo k nujni rešitvi problema ruskih brezpilotnih letal. Estonija krepi svojo mejo z Rusijo z gradnjo protitankovskih jarkov, bunkerjev in podaljšanjem ograje v pripravah na morebiten konflikt z Moskvo. Te obrambne strukture pa ne nudijo zaščite pred grožnjo ruskih dronov in elektronskega bojevanja, s katerimi se soočajo Estonija in njeni zavezniki v Natu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bodo ZDA branile Poljsko in baltske države, če bo Rusija stopnjevala agresijo. Ta izjava sledi domnevnim kršitvam zračnega prostora teh držav s strani Rusije. Trump je odgovoril pritrdilno na vprašanje novinarjev, ali bi ZDA branile te države v primeru ruske agresije.

Ukrajinski droni so napadli Foros na Krimu, pri čemer so se izognili ruskim sistemom za elektronsko bojevanje. Eksplozije na Krimu naj bi po mnenju ukrajinskega vojaškega rezervnega sveta poslale sporočilo ruskemu vodstvu. Predsednik Trump naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Zelenski je pozval ZDA, naj uvedejo močne sankcije proti Rusiji na Generalni skupščini ZN.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Nato napovedal operacijo "Vzhodna straža" (Sentinela Oriental) za okrepitev obrambe vzhodnega krila, ki bo vključevala zračno in zemeljsko obrambo. Hkrati Rusija in Belorusija izvajata vojaške vaje Zapad 2025, vključno s simulacijami jedrskih napadov, kar povečuje napetosti.

Latvijsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega diplomata in mu izročilo protestno noto zaradi večkratnih ruskih kršitev poljskega zračnega prostora 10. septembra in barbarskih napadov na ukrajinske civiliste. Ruska propaganda je okrepila grožnje in agresivno retoriko proti baltskim državam, pri čemer proruski viri objavljajo "strokovna mnenja", ki naj bi dokazovala vpletenost baltskih držav v ukrajinske napade z droni na ozemlje Rusije. Ministrstvo je ruskega odpravnika poslov opozorilo tudi zaradi brutalnih napadov na ukrajinske civiliste in obstreljevanja poslopij ukrajinskih javnih oblasti v preteklem tednu.

Trump je izjavil, da se Putinu izteka potrpljenje in da obstaja velikanska sovražnost med Zelenskim in ruskim predsednikom. Poljska je zaprla mejo z Belorusijo. Poljski diplomat je opozoril, da lahko v prihodnjih dneh pričakujejo več ruskih dronov nad Poljsko. Viri iz Nata so razmišljali o vzpostavitvi območja prepovedi letenja med Poljsko in Ukrajino. Rusija in Belorusija sta izvajali vojaške vaje, vključno z načrtovanjem uporabe jedrskega orožja.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje "Zapad 2025", ki potekajo v obeh državah ter v Barentsovem in Baltskem morju. Poljska in Litva sta zaskrbljeni predvsem zaradi ranljivosti koridorja Suwalki. Po incidentu z droni na Poljskem so baltske države v stanju pripravljenosti. Manevre povečujejo strah pred morebitno eskalacijo in kažejo, da Belorusija postaja operativna baza za rusko vojsko.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor so se okrepile grožnje in agresivna retorika proti baltskim državam. Ruski droni so v poljski zračni prostor vdrli do 240 kilometrov globoko, kar je NATO označil za 'neprevidno' dejanje. Pojavile so se tudi dezinformacije po sestrelitvi ruskih dronov na Poljskem.

Evropska unija ostaja zavezana svojemu načrtu o postopnem prenehanju uvoza ruske nafte do leta 2028, kljub pritiskom, naj bi ta rok premaknili. Madžarska in Slovaška uvozita približno 200.000–250.000 sodčkov ruske nafte dnevno, kar predstavlja približno 3 odstotke povpraševanja po nafti v EU. Prihodki od goriv so pomagali Moskvi financirati vojno, zato EU želi zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov.

Rusija je označila napotitev tujih vojakov v Ukrajino za nesprejemljivo in zavrnila pogovore o tem v kakršnikoli obliki. Pred srečanjem "koalicije voljnih" je Rusija sporočila, da so ideje Kijeva nesprejemljive. Hkrati je poudarila dobre odnose s Kitajsko in nakazala, da lahko Kitajska konča vojno v Ukrajini.

Predsednik Alexander Van der Bellen je v torek zvečer v Alpbachu pozval Avstrijo, naj se v svoji usmeritvi v Evropski uniji zgleduje po baltskih državah, ker te države v pomembnih zadevah naredijo, kar je potrebno. Kot primer je izpostavil Latvijo, kjer naj bi bili ljudje veliki privrženci EU, kar bi po njegovem mnenju koristilo tudi Avstriji.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

Donald Trump je podprl morebitne evropske mirovne sile v Ukrajini, kar povečuje možnosti za uspešno operacijo. Ukrajinski vojaški strokovnjak Mihajlo Samus meni, da bo Putin izkoristil diplomatski uspeh srečanja s Trumpom za povečanje pritiska na Ukrajino. Rusija septembra izvaja vojaške vaje v Belorusiji, kar bi lahko vplivalo na Ukrajino in baltske države.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.

Ruski opozicijski politik Alexander Morozov je Trumpovih 50 dni za pogajanja z Rusijo označil kot politično sporočilo, ne kot časovnico. Nekdanji poveljnik ameriške vojske v Evropi, general Ben Hodges, pa je izjavil, da napadi z raketami na Moskvo Ukrajini ne bodo koristili, s čimer je poudaril stališče ZDA do taktičnih ukrepov Ukrajine.

V ruski regiji Amur je strmoglavilo letalo Antonov, na krovu katerega je bilo 49 ljudi. Letalo je izginilo z radarjev po tem, ko ni uspelo pristati ob prvem poskusu. Reševalci so na območju našli goreč trup letala, vendar ni bilo informacij o preživelih.

Prebivalci baltskih držav vse bolje razumejo tveganja, ki jih prinašajo finančni goljufi, in pogosteje upoštevajo preproste, a učinkovite varnostne navade. Kljub temu so Latvijci manj dosledni pri upoštevanju teh načel kot prebivalci Litve in Estonije, kar jih pogosteje postavlja v vlogo žrtve. To kaže, da je finančna varnost v Latviji še vedno izziv.

Priljubljeni spletni ustvarjalec IShowSpeed, ki je prejšnji teden obiskal Baltske države, vključno z Latvijo, je v videoposnetkih na družbenih omrežjih sporočil svoje namere o potovanju v Rusijo in Severno Korejo.

Volodimir Zelenskyj je razkril, da bo tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo potekal 23. julija v Istanbulu. Ukrajinski predsednik je tudi poudaril, da bodo ključne teme pogovorov vključevale vračanje zapornikov, pogrešanih otrok in pripravo srečanja voditeljev držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.